Živimo v dobi informacij, v času, ko je potrebno vedeti in znati že skorajda vse, da »ostanemo v igri«. Tako imenovana igra od nas zahteva nenehno pozornost, nas usmerja s podajanjem navodil in s tem odvzema veliko časa in povzroča preobremenjenost in stres.
V to igro vsi igralci vstopimo z enakim ciljem, biti dobri, morda celo najboljši z željo po zmagi. Kot dvorezni meč ima ta igra tudi drugo plat? Je morda tekmovalnost in s tem želja po nazivu najboljšega, ušla iz vajeti?
Preobremenjenost in stres sta prisotna v življenju večine posameznikov.
Na neki točki življenja je vsakdo zagotovo del stresene situacije, katera ga na nek način duši in zavira. Generalno je na vse nas predan pritisk, ki se stopnjuje od otroštva. Sedaj smo prišli do točke, ko starši skušajo svojim otrokom omogočiti vse, skušajo jim odpreti čim več poti v življenju in jih zato že od malih nog vključujejo v mnoge dejavnosti, ki se z leti le stopnjujejo s tem pa tudi obremenjenost posameznika.
Ob vstopu v srednjo šolo in kasneje morda tudi fakulteto, se pojavi nova, drugačna obremenjenost, znova pritisk biti najboljši, saj imaš le tako možnost za uspeh na trgu dela. In ob vstopu na trg dela? Negotovost, tekmovalnost, podrejenost itd. Ali to pomeni, da smo današnja generacija del začaranega preobremenjenega kroga napolnjenega s stresom že od malih nog?
Velikokrat naložimo preveč v prekratkem času. Tukaj ne gre le za naprezanje ob novih izzivih, ampak za pretiravanje, ki velikokrat sega preko meje zmožnosti individuuma. To se odraža v stres, preobremenjenost, izgorelost in v nekaterih primerih tudi v obliki fizičnih obolenj.
Velikokrat se posameznik ne zaveda mere stresa, preobremenjenosti in izgorelosti, ki jo doživlja. Posledično postopoma pristane v procesu razkroja osebnih vrednot, volje, duha in dostojanstva, posameznik se počasi spreminja v »brezdušno« lutko, ki zgolj sprejema ukaze. Pa mora biti tako?
Kako ubežati stresu?
Seveda na vprašanje kako ubežati stresu ne moremo odgovoriti enoznačno. Zagotovo pa je na posamezniku, da spozna, da mora narediti nekakšno spremembo v svojem življenju, »v tempu igre, ki jo igra.« Kakšna bo sprememba oziroma kako se posameznik lahko sprosti, da s tem skuša ubežati stresu, je odvisno prav od njega. Za nekatere bo dovolj, da si vzamejo odmor od vsakdanjika, torej v obliki dopusta ali drugačnega oddiha, spet za druge je dovolj, da preprosto posvetijo več svojega časa svojim najbližjim.
Posamezniki katerih nivo stresa je visok, kateri čutijo, da izgorevajo, v bistvu »pregorevajo«, so pa tisti, ki potrebujejo življenjsko spremembo, spremembo v načinu življenja. Te spremembe lahko predstavljajo velike korake kot menjava partnerja, delovnega okolja ali okolja v katerem posameznik živi. Morda pa nekdo lahko najde svojo spremembo v načinu življenja: v športu, vadbi kot sta joga in pilates, sprehodih v naravo, v načinu prehranjevanja in podobno. V okviru teh »manjših« sprememb posameznik začuti notranje zadovoljstvo, se počuti dobro in posledično ne čuti pritiska, ki mu je predhodno povzročal stres.
Zagotovo pa je odgovor na vprašanje:«Kako se znebiti stresa?«, skrit v vsakem posamezniku posebej.
Comments